Petek
12.10.2012
Franšizing je izraz, ki pomeni obliko sodelovanja med partnerji, na podlagi določenih vrst licenčnih pogodb, ki postaja vse bolj priljubljeni način v različnih zvrsteh podjetništva. K franšizingu je možno uvrstiti tudi vrsto oblik podjetništva, ki temeljijo na distribucijskih ali agencijskih pogodbah.
 

Sam angleški pomen glagola “to franchise” pomeni podelitev dovoljenja za prodajo ali nudenje uslug enega pravnega subjekta drugemu subjektu v določeni dejavnosti.

V Evropi in tudi v Sloveniji, se uporablja ožji pomen razumevanja pojma franšizing. S franšizingom se razume dolgoročno pogodbeno sodelovanje med neodvisnimi pravnimi subjekti – dajalci franšize oziroma franšizorji in prejemniki franšize – franšiziji, na podlagi česar franšizor prenaša franšiziju znanja o vodenju podjetja in mu daje v uporabo svojo blagovno znamko.

Avtorji, kot J.N. Adams, in K.V. Prichard Jones, ali Jedrzejewski, avtor “Pogodbe o franšizingu”, opisujejo dva pomena izraza franšizing. V ožjem pomenu besede, naj bi to bila pogodba o distribuciji, dopolnjena s pravico uporabe blagovne znamke producenta. V širšem pomenu besede pa je to pogodba, na podlagi katere ena stran drugi strani podeljuje pravico uporabe svoje blagovne znamke, zagotavlja ji podporo in svetovanje pri vodenju podjetja in nadzoruje njeno poslovanje, vendar pri tem ostaneta oba subjekta medsebojno neodvisna.

Martin Menelsohn pa v svojem učbeniku “Kako si izbrati posel zase” navaja, da je popularnost pojma franšizing, rasla skupno z razvojem t.i. franšizinga podjetniškega koncepta, ki pomeni podelitev licence ene osebe (franšizorja), drugi osebi (franšiziju). Ta licenca daje pravico franšiziju poslovati s svojim podjetjem pod blagovno znamko/logotipom franšizorja in uporabi polne licence, ki vsebuje vse elemente za ustanovitev podjetja in poslovanju s trajno pomočjo franšizorja, ki jot a nudi po vnaprej dogovorjenih načelih.

Barbara Pokorska pa v delu “Lexikon franšizinga” piše, da so najbolj znane definicije v dveh tipih ureditev: v etičnih kodeksih franšiznih združenj in antimonopolnih zakonih. Evropski franšizni etični kodeks definira franšizing kot sistem trženja izdelkov, uslug in tehnologij, ki izhaja iz dolgotrajnega in tesnega sodelovanja med pravno in ekonomsko neodvisnimi subjekti – franšizorjem in franšizijem – v okviru česar franšizor podeljuje svojim franšizijem določene pravice in jih hkrati zavezuje poslovati v okviru poslovnega koncepta franšize. Ta pravica omogoča vsakemu franšiziju, da proti plačilu, lahko uporablja ime podjetja, blagovne znamke blaga ali uslug, know how, prodajnih in tehnoloških metod, sistemu postopkovnih in drugih lastninskih produkcijskih ali intelektualnih metod, pri zagotovljeni stalni komercialni in tehnični pomoči, v okviru in v času trajanja pisne franšizne pogodbe, ki sta jo za ta namen sklenili pogodbeni stranki

Po definiciji Evropskega franšiznega etičnega kodeksa je franšizing prodajni sistem, s katerim se na trg daje blago ali usluge ali tehnologija. Temelji na tesnem in trajnem sodelovanju med finančno in pravno neodvisnimi podjetniki – franšizorji in franšiziji. Franšizor zagotavlja svojim franšizijem pravico in obenem terja od njih obveznost, opravljati dejavnost v skladu z njenim konceptom.

M.Plausteiner, PROFIT system