Franšizing, mehki franšizing in kvazi franšizing

...kot so blagovne znamke, know-how, pisni franšizni sporazum, franšizojemalec kot pravna oseba, pristopnina in plačila za storitve upravljanja sistema oziroma royalty.

Več nacionalnih franšiznih združenj v državah srednje in vzhodne Evrope je včlanjenih v Evropsko franšizno federacijo (EFF). Njen kodeks etike vsebuje precej natančno definicijo poslovne oblike franšizinga. V državah, kjer nimajo posebne franšizne zakonodaje običajno ne upoštevajo te opredelitve kot pravno veljavne, ko obravnavajo različne primere povezane s  franšizingom. Hkrati pa se tod pojavljajo koncepti, ki so drugačni od opredelitve v kodeksu etike EFF, včasih jih branijo franšizni svetovalci in franšizodajalci, ki se zavedajo te razlike pri njihovih konceptih. Iz različnih razlogov vztrajajo, da so ti njihovi koncepti franšize, četudi imajo glede na evropsko definicijo vse znake kvazi-franšiznih enot.

Ob vsem tem se je pričel razvijati koncept mehke franšize. Slovenska franšizna organizacija je o tem konceptu imela več razprav tako znotraj sebe kot tudi z Evropsko franšizno federacijo. Naše razprave so poudarile, da je opredelitev v evropskem kodeksu etike potrebno spoštovati, »mehki« so lahko le pogoji, ki se nanašajo na finančne zahteve franšizodajalca do franšizojemalca, kot je naprimer koncept poslovnega  lizinga proizvodnih naprav, strojev ipd., ki ga poznamo od McDonaldsa, kot so tudi nižja ali odložena plačila zneska za pristopnino ali plačila za soritve upravljanja, oziroma royalty.

Pravna vprašanja pri konceptih, ki zadevajo spreminjanje položaja franšizojemalca kot pravne osebe, uporabe blagovne znamke itn. ostajajo odprta: katere so pravne posledice konceptov, ki odstopajo od izvirne opredelitve EFF glede izvzema iz pravil, ki veljajo za vertikalne omejitve (BER). Države srednje, vzhodne in južne Evrope predstavljajo možnosti za razvoj takih konceptov.

Igor Pavlin, generalni sekretar, SFA