Potrebujemo red

Čeprav sama franšizna industrija ni naklonjena pravni regulaciji, v sedanjih razmerah slovenskega gospodarstva in relativnega nepoznavanja franšizinga s strani potencialnih in obstoječih podjetnikov menim, da bi bilo potrebno pravno opredeliti poslovni format franšizinga.Igor Pavlin
Torek
03.06.2014
Kako razvit je franšizni trg v Sloveniji, kakšno vlogo ima slovensko franšizno združenje in zakaj je pomembno zakonsko urediti poslovni model franšize, smo vprašali gospoda Igorja Pavlina
 

Malo ljudi v Sloveniji in tudi v sosednjih državah, ve toliko o franšizingu kot gospod Igor Pavlin. Že več kot dvajset let gospod Pavlin piše o tem modelu poslovanja in število objav v slovenskih in mednarodnih revijah potrjuje, da je eden od najbolj uglednih sogovornikov, ko govorimo o franšizingu.
Ko se spomni, kako je "vplival" na vedenje o franšizingu, Pavlin ne more mimo  oddaje, ki jo je na slovenskem nacionalnem radiu vodil v devetdesetih letih. Kot pravi, to je bil začetek in nadgradnja na poti, ki jo je prehodil do tedaj kot strokovnjak Svetovne banke.

Spominja se, kako je bilo pred desetimi leti, poklical ga je novinar Financial Timesa, ki se je obrnil na njega, kot strokovnjaka za franšizing v - Aziji. Kot je sam rekel - ni nič nenavadnega, saj je kot strokovnjak Svetovne banke več let delal in raziskoval v azijskih državah. Kot začetek širitve ideje o franšizingu na Vzhod, sta bili značilni leta 1990 konferenca v Kuala Lumpurju, ki ko je sponzorirala Mednarodna organizacija za delo in prva konferenca o franšizingu v Indiji (New Delhi, 1992), ki ju je organiziral prav gospod Pavlin.

Ko govori o svojih dosežkih v Sloveniji, pa g. Pavlin seveda omenja svoj nedvomno odločilni prispevek k ustanovitvi Slovenskega franšiznega združenja, ki je bilo kot prvo ustanovljeno v državah bivše Jugoslavije. Danes je generalni sekretar Združenja in kot član z največ izkušnjami in zavidljivim ugledom. Tesno sodeluje z Evropskim franšiznim združenjem. Poleg tega tega in višji predavatelj na GEA College in aktivno sodeluje pri delu Svetovnega franšiznega sveta (World Franchise Council), Mednarodne zveze za franšizing (ISOF) in številnih franšiznih združenj v Vzhodni Evropi in Mediteranu.

Gospoda Pavlina sprašujemo, kako je franšizni trg razvit v Sloveniji, kakšno vlogo ima slovensko franšizno združenje, kot tudi, ali in zakaj je pomembno zakonsko urediti poslovni model franšize.

Nam lahko predstavite položaj na tržišču franšiz v Sloveniji?

Prav te dni delamo na obsežnem evidentiranju čim več franšiznih sistemov. Trenutno smo jih našteli 143 verjetno pa bo ta številka še večja. Po naši oceni je od tega okrog 60% tujih franšiznih sistemov. Prav to razmerje pa se je bistveno spremenilo od leta 2004, ko je bilo prav obratno, največ domačih franšiz. Če upoštevate, da je Slovenija relativno malo tržišče, potem imamo kar znatno število franšiznih konceptov. Pri tem pa moram takoj pripomniti, da gre večkrat tudi za koncepte, ki se ne morejo obdržati na daljši rok. Večina teh franšiznih sistemov je malih, ki franšizodajalcem ali master franšizojemalcem komajda omogočajo pristojen zaslužek. Stroški prilagoditev tujih franšiz na naše okolje so zato pomembna ovira. Testnim franšizam, ki jih zahteva evropski kodeks etike se tuji franšizodajalci zelo pogosto izognejo. Potem ko sklenejo pogodbo s prvim franšizojemalcem se obnašajo, kot da je taka prilagoditev kar po sebi razumljiva in večino tveganja prenesejo na domače franšizojemalce, ob večjih težavah pa preprosto zaprejo trgovino. Stopnja propadanja takih franšiz pa je podobna stopnji samostojnih podjetij, varnost naložbe v franšizo je v teh primerih torej relativno majhna in izniči prislovično preživetost franšiznih enot znanih blagovnih znamk na večjih trgih. Najbolj paradoksalno pri tem pa je, da se franšizojemalci pogosto ne zavedajo tveganj, še posebej če jih franšizodajalec hkrati sili v prevzem funkcije master franšizojemalca, sam pa ne nudi elementarne podpore. Med poglavitnimi značilnostmi lahko omenimo, da velik del tako tujih kot domačih franšiz  deluje na področju trgovine, hkrati pa se pojavljajo tudi sodobne oblike poslovnega fromata storitvenih franšiz. O značilnostih domačih in tujih franšiz bi morali govoriti ločeno, saj gre največkrat za dva različna svetova.

Kakšna je vloga Slovenskega franšiznega združenja – kaj so rezultati njenega dosedanjega dela, kaj dela trenutno, kaj bo delala v bodoče oziroma kaj bi bilo potrebno še postoriti?

S tem v zvezi bi morali najprej razmejiti funkcije zakonodajalca in sodišč od avtonomnega reguliranja franšizne dejavnosti. V Sloveniji franšizing ni posebej zakonsko opredeljen, kar seveda ne pomeni, da ga v pravnem smislu sploh ni. Ob tem je v Sloveniji govoriti o avtonomnem urejanju zadev na področju franšizinga ob pomoči franšiznega združenja relativno težko. Sodišča namreč pri obravnavi sporov niti ne upoštevajo definicije franšizinga, ki ga vključuje evropski kodeks etike za to področje in smo ga sprejeli tudi v naši asociaciji, saj ta ne sodi v pravni okvir naše države. Pomembno je pri vsem tem upoštevati vlogo medijev, franšiznih posrednikov in svetovalcev. V nekem razdelanem gospodarskem sistemu večjih evropskih držav so ta razmerja veliko bolj jasna kot v Sloveniji, kjer se veliko stvari odvija na ad hoc osnovi. Naša asociacija, ali Sekcija, kot ji rečemo v Sloveniji, ker deluje v okviru Trgovinske zbornice je v naših očeh zato določevalec poglavitnih determinant franšizinga v Sloveniji, četudi se ne moremo pohvaliti z velikim številom članov. Naš stik z Evropsko franšizno federacijo in nacionalnimi asociacijami nam pomaga pri razumevanju standardov evropskega franšizinga. Pomaga tudi pri razmejevanju franšizinga od različnih oblik kvazi franšizinga, zastopništev, mrežnega marketinga in povsem običajnih komisijskih konceptov, ki pa so v evropski zakonodaji jasneje opredeljeni, pomembno tudi v odnosu do protimonopolne evropske regulative in do nedavna tudi izvzema iz takih omejitev in razlogov za tak izvzem.

Naša asociacija je od svojega začetka koncem devetdesetih let prejšnjega stoletja ostala relativno mala. McDonald’s nam je pomagal pri njeni ustanovitvi in pri doseganju standardov, ki so nam pomagali pri rednem članstvu v Evropski franšizni federaciji. V prihodnje več pričakujemo od Mercatorja, ki je v procesu lastniške transformacije in še kakšnega utečenega franšiznega sistema; ti bi bili garancija, da franšizing ne bi postal zgolj popularno ime za nepopoln poslovni sistem. V zadnjem času so na delovanje naše franšizne organizacije tako vplivali predvsem mali franšizni sistemi, manj pa sinergija sodelovanja franšizodajalca z elementi delovanja korporativnega managementa s pridruženimi franšizojemalci. V zadnjem času smo sicer znižali članarino, delamo pa na tem, da bi bila članarina odvisna od obsega prometa celotnega franšiznega podjetja.

Manjše evropske franšizne asociacije so podvržene razburkanemu gospodarskemu okviru in včasih tudi presahnejo. Tega si pri nas ne želimo, saj je ponovno zaganjanje take organizacije ponovno izpostavljeno ponavljanju napak prejšnje. Pomembna vloga franšizne asociacije je v horizontalni izmenjavi informacij o uspehih in težavah članov doma in v tujini. Vsako leto smo imeli goste iz neke etablirane evropske franšizne asociacije, ki nam pomagajo reševati probleme še vedno tranzicijskega okolja.

Največ take horizontalne izmenjave informacij o izkušnjah in “action learninga” (učenja akcije) se je odvilo na neformalnih delovnih “zajtrkov” članov, letno pa smo organizirali enega do dveh posvetovanj z mednarodno udeležbo. Zelo pomembno pri tem je tudi prosveteljevanje širše javnosti z našimi izobraževalnimi dejavnostmi, kot tudi periodično objavljanje člankov o franšizingu v časopisu Finance ali reviji Podjetnik, včasih, a veliko premalo pa tudi na televiziji. Občutek imam, da smo od začetnega navdušenja nad franšizingom, ko je hodilo na naša predavanj po več sto ljudi hkrati, obstali na relativno ozkem segment zainteresiranih. Pri tem pa je zelo pomemben naš stik z mednarodnimi organizacijami, asociacijami, kjer vedno najdemo podporo in sodelovanje.

Kaj mislite vi, glede na vaše bogate izkušnje kot aktivnega udeleženca in raziskovalca, ki ima popolno predstavo o tržišču in njegovih posebnostih, da bi bilo potrebno storiti na področju urejanju pravnega položaja franšizinga v Sloveniji? Bi bilo treba franšizing urediti v zakonodaji in s kakšno vrsto zakonov?

Čeprav sama franšizna industrija ni naklonjena pravni regulaciji, v sedanjih razmerah slovenskega gospodarstva in relativnega nepoznavanja franšizinga s strani potencialnih in obstoječih podjetnikov menim, da bi bilo potrebno pravno opredeliti poslovni format franšizinga, zahtevo po razgrnitvi franšizodajalca franšizojemalcu ter način delovanja slehernega franšiznega sistema. To bi v kritičnih situacijah omogočilo boljše sodno urejanje razmerja med franšizodajalcem in franšizojemalcem. Tako bi tudi lažje presodili ali nek samozvani franšizni sistem tudi dejansko posluje po osnovnih načelih franšizinga.

Nujno potrebujemo spremljanje delovanja franšiznih sistemov, kar je sedaj težko, ker je vse skupaj prepuščeno splošnim principom delovanja gospodarskih družb. Laže bi prišli do statističnih analiz delovanja celotnega sektorja in tudi do opozarjanja na patologijo delovanja domačih kot tudi tujih franšiznih družb. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da nerazumna regulativa lahko tudi bistveno oteži povsem običajno delovanje franšiznih družb. Pri tem pa ima nacionalna franšizna organizacija odločilen pomen.