Čas za konkretna dejanja

Naša pisarna je del zunanje-trgovinske mreže Ministrstva za trgovino ZDA, ki je prisotna v več kot 100 državah po celem svetu. Naloga naših kolegov v ZDA je, da komunicirajo s podjetji in spodbujajo izvoz, kot tudi, da iščejo nove trge za tiste, ki že izvažajo saj je izvoz ključni element ekonomske strategije ZDA – medtem ko je naša naloga, da podjetjem, ki se odločijo za izvoz na določene trge, pomagamo pri iskanju partnerjev, distributerjev pa tudi predstavnikov v naših državah. Ta sistem že leta dobro funkcionira in je izjemno pomemben za ameriško gospodarstvo. B. Popovski
Ponedeljek
24.11.2014
Kdo in kako je delal na razvoju franšiz v Srbiji, kakšno je trenutno stanje, kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj in prihod tujih franšiznih sistemov, nam bo povedal Boris Popovski.
 

Boris Popovski, svetovalec v trgovinskem oddelku veleposlaništva Združenih držav Amerike, je bil eden od ključnih akterjev začetka razvoja franšizinga v Srbiji. Za svojo iniciativnost in aktivnost v promociji franšizinga v Srbiji, je leta 2008 dobil tudi priznanje tedanjega ministra za trgovino ZDA Carlosa Gutierreza. Poleg tega je Popovski, po dveletnem usposabljanju prejel tudi certifikat mednarodnega franšiznega strokovnjaka. Vse to je bil povod, da smo se odločili za razgovor, v katerem smo se dotaknili začetka razvoja franšizinga v Srbiji, trenutnem stanju in možnostih za nadaljnji razvoj in prihod franšiznih sistemov.

Kako se je vse začelo in kakšna točno je bila vaša naloga v razvoju franšizinga v Srbiji?

Da vam lahko vse skupaj razložim, moram najprej narediti manjši uvod. Namreč, zaposlen sem v Oddelku za trgovino veleposlaništva ZDA v Beogradu. Naša pisarna je del zunanje-trgovinske mreže Ministrstva za trgovino ZDA, ki je prisotna v več kot 100 državah po celem svetu, kot tudi v vseh večjih mestih v Ameriki. Naloga naših kolegov v ZDA je, da komunicirajo s podjetji in spodbujajo izvoz, kot tudi, da iščejo nove trge za tiste, ki že izvažajo saj je izvoz ključni element ekonomske strategije ZDA – medtem ko je naša naloga, da podjetjem, ki se odločijo za izvoz na določene trge, pomagamo pri iskanju partnerjev, distributerjev pa tudi predstavnikov v naših državah. Ta sistem že leta dobro funkcionira in je izjemno pomemben za ameriško gospodarstvo.

Ministrstvo za trgovino je leta 2007 podpisalo pogodbo z Mednarodno franšizno asociacijo (IFA), da bo v okviru svoje dejavnosti promoviralo franšizing. V tem času so tudi pisarne po celem svetu dobile informacijo, da v okviru svojih dejavnosti lahko promovirajo franšizing. Odločili smo se, da to naredimo tudi v Srbiji.

Ali je obstajala institucija na katero ste se lahko obrnili po pomoč ali sodelovanje?

Ko smo se odločili za zagon te teme, v Srbiji ni bilo nikakršnega institucionalnega okvirja. Prišli smo do zaključka, da je za nas najboljši partner v tem poslu gospodarska zbornica Srbije (PKS), s katero smo organizirali Prvo konferenco o franšizingu, na kateri je bil govornik Villiam Le Sante, takratni podpredsednik IFA. Po uspešnih konferencah smo v pogovoru s takratnim predsednikom gospodarske zbornice prišli do ideje, da v sklopu te institucije ustanovimo Center za franšizing. Kmalu je bilo ustanovljeno tudi Srbsko združenje za razvoj franšizinga – SURF – ki je postalo del Evropske franšizne asociacije, pri čemer smo tudi pomagali.

Na kakšen način je bila zasejana ideja o franšizingu v Srbiji?

Glede na to, da je prvi korak v razvoju nove ideje – izobraževanje, smo v sodelovanju s Centrom za franšizing v vseh mestih Srbije, kjer ima gospodarska zbornica svoja predstavništva, začeli organizirati seminarje. Ljudje o franšizingu niso vedeli ničesar, zato so lokalni podjetniki prihajali poslušat kaj je to franšizing. Seminarje smo pripravili tudi za študente na ekonomskih fakultetah, kot tudi skozi mrežo ameriških kotičkov, kjer smo prav tako zbirali mlade.

Po obdobju izobraževanja smo želeli narediti nekaj konkretnega, zato smo v sodelovanju z nekim svetovalcem iz ZDA organizirali mini seminar na katerem se je govorilo o franšizingu, poleg tega pa smo takrat predstavili tudi določene franšizne sisteme.

Naslednji logičen korak je bila organizacija Sejma franšiz. Prvi Sejem je odprl takratni predsednik vlade. Na njem so bil prisotne tudi banke, katere smo želeli spodbuditi, da financirajo ljudi, ki bi želeli vzeti katero od franšiz. Kmalu zatem se je začela ekonomska kriza, ki se je na drugem sejmu že občutila in je imel sejem manj razstavljalcev. Je bila pa enaka slika tudi v Washingtonu. V tistih časih sem namreč tudi sam dvakrat obiskal sejem franšiz v Washingtonu, kjer se je prav tako videl velik vpliv krize saj je bilo število razstavljalcev znatno manjše.

Zdi se, da so se aktivnosti Centra za franšizing in SURFA-a v vmesnem času znatno zmanjšale. Zakaj je temu tako in kako ocenjujete trg franšiz danes?

Mislim, da smo mi v tistem času naredili vse kar smo lahko, aktivnosti pa so padle na minimum zaradi ekonomske situacije. Moram poudariti, da je bila moja primarna naloga, promovirati izključno ameriške franšize, medtem ko imata seveda Center za franšizing in SURF širše polje delovanja. V vmesnem času smo imeli nekaj povpraševanja od ameriških franšiznih sistemov a smo jim svetovali, da malo počakajo. Res pa je prišlo nekaj blagovnih znamk Fit Curves, Century 21, Dale Carnegie Training, če omenimo le nekaj… AmRest zelo dobro zastopa KFC, je pa še vedno premalo ameriških franšiz na srbskem trgu.

Ne obstajajo zakonske ovire v Srbiji, prej je govora o še vedno nezadostnem poznavanju vseh prednosti franšizinga, pomanjkanju podjetniškega duha in nedostopnosti ciljnih skupin, ki bi bile eventualno zainteresirane, da postanejo prejemniki franšiz. Verjamem da obstaja trg in da Srbija ni v slabšem ekonomskem položaju od okoliških držav.

Kaj bi bilo potrebno narediti v prihodnosti?

Morda je spet prišel čas za proaktivnost, da se podjetnikom ponudijo konkretne rešitve, franšize in poslovni načrti. So pa za zagon lastnega posla skozi franšizing nujno potrebni kapital in dostopnost informacij. Informacij je dovolj zahvaljujoč internetu, obstajajo vaši postali, svetovalci, ki se ukvarjajo s franšizingom, pravniki. Žal pa obstaja problem vira kapitala, saj banke ne želijo kreditirati franšiz oziroma jih obravnavajo kot vsak drug start-up posel, kar je napačno, država pa v trenutni finančni situaciji ne more pomagati s financiranjem. Verjamem, da bi lahko bilo za srbski trg ogromno mulitplikativnih koristi, če bi država subvencionirala eno linijo kreditov za spodbujanje franšizinga. Če se iz proračuna subvencionirajo delovna mesta, bi se lahko subvencioniralo tudi zagon lastnega posla?!

Po drugi strani je potrebno krepiti podjetniški duh in potencialne prejemnike franšiz odpeljati na sejme franšiz, da spoznajo te koncepte, se pogovorijo z franšizodajalci in strokovnjaki za franšizing. Mnogi mislijo, da so časi sejmov minili a je to idealna priložnost, da ljudje neposredno dobijo vtis kaj je to franšiza.