03.09.2014

Nekaj povsem drugačnega

Kako se je odločila narediti posel z izdelovanjem tort, kako je vstopila v franšizing, ali je zadovoljna in kaj pričakuje, pripoveduje Martina Bračić, lastnica koncepta "Torte in to".

Naslednje leto bo Martina Bračić proslavljala deset let od otvoritve gastronomskega kotička "Torte in to". Kot pravi, je najprej odprla kuhinjo in z izdelavo ene torte – originalne skutine torte, ki je povsem upravičeno, postala zaščitni znak in najbolj prodajan izdelek slaščičarne "Torte in to". Danes v Zagrebu delujejo tri kavarne-slaščičarne s tem imenom, v kuhinji izdelujejo okoli 20 vrst tort in  slaščic, kot češnja na torti pa so pred nekaj leti v Sarajevu in Podgorici odprli tudi franšizi. Martino smo vprašali, kako se je odločila in ali je bilo težko postati podjetnica, kdaj in kako je vstopila v franšizing, ali je zadovoljna z rezultati, kot tudi koliko se razlikujejo okusi Zagrebčanov, Podgoričanov in Sarajevčanov.

Martina Bračić Fot. M. Bračić

Življenje podjetnika je povsem drugačno. Odgovornost je veliko večja, ni več nepremišljenih potez, saj v tem podjetju vsak mesec plačo dobi 30 zaposlenih. Delovni čas v gostinstvu je tak, da telefoni zvonijo tako zvečer kot zjutraj, ob vikendih in praznikih in možgani neprestano delajo. Vedno se pojavljajo nove ideje, vedno se rešujejo novonastali problemi in situacije. Vse je veliko bolj stresno in dinamično, vendar pa vse skupaj prinaša tudi vidne rezultate.

Na svoji internetni strani ste zelo navdušeno opisali svojo ljubezen do slaščic. Kako težko se je za magistro odločiti, pustiti varno službo in začeti z izdelovanjem slaščic?

Res je, preden sem se odločila postati samostojna podjetnica, sem delala na Ministrstvu za obrambo, kot svetovalka za mednarodno vojno sodelovanje. Odločitev pravzaprav ni bila težka, ker nisem vedela v kaj točno se spuščam in sem bila mogoče ravno zato, ker nisem vedela kaj vse me čaka, tudi bolj pogumna. Vendar sem imela v sebi neizražen kreativni potencial, ki sem ga želela na nek način izraziti. Enostavno, s principom izločanja je padla odločitev za slaščice.

Posel ste začeli z otvoritvijo kuhinje, izpopolnili pa z otvoritvijo kavarne "Torte in to Cafe". Kako je prišlo do tega in kako se je koncept razvijal?

Koncept je nastal leta 2006. Enostavno sem se odločila, da moram odpreti svojo kavarno in maloprodajo, nisem pa želela, da zgleda »gostinsko« niti da se ljudje tam počutijo kot v katerikoli drugi kavarni. Tako je v centru Kaptol odprt prvi "Torte in to Cafe", ki se je nahajal v relativno nepopularnem in mračnem kotu nakupovalnega centra. Mi smo tja postavili kavče, fotelje, veliko izbiro časopisov, blazine, odeje, televizijski sprejemnik,… S tem smo ljudem dali udobje, dovolj prostora in zasebnosti, dobro kavo in slaščice, kakršnih niso še nikoli poskusili. Koncept se je pokazal kot zadetek v polno in danes je že kar nekaj takšnih lokalov v Zagrebu. V Zagrebu trenutno delujejo tri naše kavarne, povsem različno opremljene, ampak enake po ambientu. V Sarajevu in Podgorici imamo po en lokal, vendar kot veste, tam nastopamo kot franšizor.

Kako ste vstopili v franšizing? Kako ste našli franšizojemalce v Sarajevu in kako gradite tržni delež v mestu, ki je znan po neki drugi specialiteti – baklavi?

Franšizojemalci so pravzaprav moji prijatelji. Oni so prišli k meni z idejo o franšizi, tako da se je ta zgodba začela povsem spontano. V Sarajevu se je franšiza odprla leta 2006 in lahko rečem, da so stanovalci mesta znanega po baklavah navdušeno sprejeli nekaj drugačnega in novega. Na začetku je delala samo ena majhna kavarna na Grbavici, potem pa se je odprla še druga v BBI centru in to je do sedaj največji "Torte in to Cafe". Med tem časom se je prva kavarna na Grbavici zaprla, tako da zdaj deluje samo velika kavarna in lahko rečem, da je "Torte in to" zelo znana in ugledna lokacija v Sarajevu.

Nekaj časa je delovala tudi franšiza v Beogradu. Kaj se je zgodilo, da se je zaprla in ali imate željo po vrnitvi v Beograd? 

Napaka je bila, da franšizojemalci niso bili Beograjčani, ampak so bili tam samo zaposleni. Že od samega začetka je bil razviden problem manjše povezanosti z mestom in zato je franšiza potrebovala dalj časa da zaživi. No, na koncu se je, zaradi družinske situacije, franšiza morala zapreti praktično čez noč. Sicer ne bi imela nič proti njeni ponovni otvoritvi, vendar bi bili tokrat veliko bolj pripravljeni na izzive lokalnega trga, čeprav včasih, zaradi neuspeha, ni pametno forsirati in ponavljati isto stvar. Prepričana sem, da je Beograd odličen kraj za "Torte in to" in če bi bile okoliščine boljše, bi obseg posla v tem mestu prehitel tako Zagreb kot Sarajevo.

Omenili ste, da ste preko Beograda prišli tudi v Podgorico. Kako je prišlo do tega sodelovanja in ali ste zadovoljni s poslovanjem v tem mestu?

Da, franšizojemalci v Podgorici so se srečali s konceptom "Torte in to" v Beogradu in si zaželeli enak koncept prenesti v Podgorico. Podgorica je relativno majhno mesto in franšiza se še vedno razvija. Seveda pa tam ne moremo pričakovati enakih rezultatov kot v Sarajevu in Zagrebu. V vsakem trenutku se je potrebno zavedati posebnoti tržišča in prebivalstva na lokalnem nivoju.

Kako primerjate tržišča, na katerih ste prisotni? Kaj pravite, kakšne razlike in podobnosti ste opazili pri okusih potrošnikov? Kaj imajo najraje Zagrebčani, kaj Sarajevčani in kaj Podgoričani?

Vsi potrošniki so si pravzaprav podobni; radi imajo udobje, dobro postrežbo, dobro kavo, radi si privoščijo nekaj prijetnega. Pravzaprav so naši gosti povsod stalni gosti, s katerimi odlično komuniciramo in smo jih dobro spoznali v vseh teh letih. V Zagrebu je absolutni hit naša skutina torta in »Ledeni veter«, zelo specifično pa je to, da tako v Sarajevu, kot tudi v Podgorici in včasih v Beogradu, prodajo relativno precej več čokoladne torte z višnjami, kot v Zagrebu. Verjetno jim ta okus nekako bolje leži, kot Zagrebčanom.

Kaj pravite, kakšni so pogoji za širjenje franšiznih poslov in kakšne so vaše izkušnje s franšizingom?

Mislim, da smo v času nekakšnega mirovanja in čakanja na boljše priložnosti v prihodnosti. Ljudje si ne upajo tvegati, vlagati denar in vstopati v nove posle. Naše izkušnje s prvo franšizo v Sarajevu so odlične. Podgorica se, kot sem že omenila, počasi razvija in ukvarja s težavami relativno majhnega mesta in s tem manjšega števila prebivalcev. Izkušnje s franšizo v Beogradu so ravno tako veliko vredne, ob eventuelni odločitvi, da se franšiza nekoč ponovno odpre.

Kako je delati za nekoga drugega in kako je biti podjetnica? Gledano z današnje distance, kaj vam je bolj všeč?

V vsakem primeru lahko povem, da je prekrasno delati za drugega in v petek popoldan oditi iz službe, brez razmišljanja o poslu, vse do ponedeljka zjutraj. Oditi na letni dopust in pozabiti na pisarno, podjetje, šefa in vse ostalo. Življenje podjetnika je povsem drugačno. Odgovornost je veliko večja, ni več nepremišljenih potez, saj v tem podjetju vsak mesec plačo dobi 30 zaposlenih. Delovni čas v gostinstvu je tak, da telefoni zvonijo tako zvečer kot zjutraj, ob vikendih in praznikih in možgani neprestano delajo. Vedno se pojavljajo nove ideje, vedno se rešujejo novonastali problemi in situacije. Vse je veliko bolj stresno in dinamično, vendar pa vse skupaj prinaša tudi vidne rezultate.

Ali tudi danes, ko imate 30 zaposlenih, uspete narediti kakšno slaščico ali torto za potrebe podjetja ali to počnete samo še za svoje najbližje? Ali še vedno kot včasih radi pripravljate in jeste slaščice?

V odvisnosti od letnega časa, inspiracije in količine prostega časa, na vsakih nekaj mesecev pošljemo na tržišče kakšno novo torto ali slaščico. Vendar ne delamo preveč široke ponudbe, ker so gosti navajeni na naše slaščice in pogosto tudi, ko jim ponudimo nove, si še vedno želijo tisto, česar so navajeni. Vse nove slaščice in recepte razvijam sama doma. Naredim toliko variant, kot je potrebno, da je recept izpopolnjen in šele takrat ga pošljem v proizvodnjo. Seveda pa predvsem sama rada jem slaščice in torte, kar je glavno gonilo v mojem poslu. Poleg proizvodnje so edina priložnost, da lahko doma pečem, rojstni dnevi mojih otrok – vseeno je mama tista, ki mora speči rojstnodnevno torto! (Smeh)

Osebni podatki kandidatov
Ime in priimek: *
Območje ali kraj, kjer želim poslovati: *
Kontaktni telefon: *
E-mail: *
V dosedanjem delu imam naslednje izkušnje: *
If you see this, leave this form field blank
Nekaj povsem drugačnega

Do sedaj ni komentarjev na članek. Naj bo tvoj prvi.

Forum 4 tem, 4 komentarji

želite več?

newsletter Franchising.si

If you see this, leave this form field blank