16.09.2014

Potrebujemo nacionalni program za franšizing

O imenovanju za eno od podpredsednic Evropske franšizni federacije, o bodočih aktivnostih delu federacije in regulativi, se pogovarjamo z Ljiljano Kukec.

Pred kratkim je bila gospa Ljuljana Kukec, predsednica hrvaškega franšiznega združenja in lastnica franšiznega koncepta Body Creator, izvoljena za podpredsednico Evropske franšizni federacije (EFF). Njena vloga je, kot sama pravi, zbiranje informacij, raziskovanje in iskanje finančnih sredstev, ki bi jih mogla federacija uporabiti za svoje delovanje. Gospa Kukec je ena od štirih podpredsednikov EFF in imenovanje prav osebe z naše regije v sam vrh krovne evropske franšizne organizacije, bi lahko imelo pomemben vpliv na razvoj franšiznega poslovanja na našem področju. O novi funkciji, vlogi v EFF in o delu drugih franšiznih organizacij v regiji, se pogovarjamo z gospo Ljiljano Kukec.

Ljiljana Kukec, Hrvatska asocijacija za franšizno poslovanje

Ljiljana Kukec: Zakona o franšiznem poslovanju ne potrebujemo, ker bi bil lahko ovira za urejanje medsebojnih odnosov med partnerji. Vendar je samoregulacija vsekakor potrebna. Evropski etični kodeks, ki ga morajo uporabljati vse članice EFF, je odličen in dovolj, če ga udeleženci seveda upoštevajo. Kar trenutno poskušamo pri nas je, da bi vse franšize registrirali in bi bila registracija obvezna.

Kakšna bo konkretno vaša naloga v Evropski franšizni federaciji?

Generalna skupščina EFF me je izvolila za eno od štirih podpredsednikov. Moje zadolžitve bodo zbiranje podatkov, izkušenj in informacij, raziskav in iskanje fondov, katere bi lahko uporabila EFF za financiranje nekaterih svojih projektov.

EFF je krovna organizacija franšiznega poslovanja v Evropi in je bila ustanovljena 1972. leta.

V vsaki državi članici je neusahljiv vir znanja o franšiznem poslovanju in spoznali smo, da b bilo to bogastvo združiti na enem mestu. To so predvsem raziskave o franšiznem poslovanju, ki se v vsaki posamezni državi opravljajo v okviru univerz in se objavljajo v literature. Bila bi res škoda, da tega dragocenega znanja ne bi zbirali

Poleg tega je potrebno tudi iskati finančne vire, ki so namenjeni delovanmju neprofitnim organizacijam, kar je tudi EFF.

Kakšno vlogo ima Evropska franšizna organizacija?

Cilji delovanja EFF so predvsem seznanjanje ekonomskih subjektov z velikim potencialom, ki ga ima sam po sebi franšizni sistem, vzpostavljanje etičnih standardov, na katerih temelji urejanje odnosov med franšiznimi partnerji ter promocija franšizinga kot načina poslovanja pred oblastnimi organi posamezne države, združenji in povsod tam, kjer bi to lahko služilo promociji sistema. Ravno tako tudi pred državnimi organi članic, ki bi lahko s svojimi pravnimi akti vplivali na franšizing kot način poslovanja. Eden od ciljev EFF je tudi ta, da deli med svoje članice izkušnje in znanja, da se lahko manjše in mlajše nacionalne asociacije učijo na izkušnjah od večjih in starejših.

Katere aktivnosti znotraj EFF, izvaja FIP (Hrvaško združenje za franšizni poslovanje in kako lahko sedaj, ko ste na tako visoki funkciji v EFF, prispevate še k boljšem delu v FIP?

Kar zadeva FIP, sem še vedno njegova predsednica. Letos smo eden od soorganizatorjev 8. Mednarodnega franšiznega foruma i 5. Mednarodnega franšiznega sejam – edinega v regiji, ki bosta letos 11. In 12. Novembra v Zagrebu v sklopu 3- REXPO ADRATIC – sejma investicijskih projektov za Jadransko regijo. V FIP pa moramo delati še bolj, da bomo za vzor dugim združenjim v regiji.

Kako je z ostalimi združenji v regiji, kako ocenjujete njihovo delo, kako bi naj bilo? Kdo od njih je vse član EFF?

Moram reči, da sem razočarana nad delom Srbskega združenja (SURF) in se v EFF sprašujemo, ali ta organizacija sploh obstaja. Nihče ne odgovarja ne na telefone, ne na elektronsko pošto, tako, da res ne vem, če sploh še obstajajo.

To je žalostno za Srbijo, ker je prav s pomočjo gospodarske zbornice in njenega Centra za franšizing, ta država veliko naredila za franšizni sektor. Nato se je se ustavilo. Upam, da se bo kaj premaknilo naprej v kratkem, ker potrebuje EFF pomoč in sodelovanje vseh regij.

Črna Gora nima združenja za franšizing, Makedonija pa je začela z ustanavljanjem svojega združenja, vendar do sedaj še niso poslali vloge za sprejem v EFF. Slovenija ima svoje združenje in z njim dobro sodelujemo. Bosna in Hercegovina nima združenja, tako da je naprimer, Economic iz Viteza, član hrvaškega združenja.

Hrvaška je veliko naredila v teh 12 letih. Stalno izobražujemo, do zdaj smo priredili pet mednarodnih franšiznih sejmov, in osem mednarodnih franšiznih forumov. Tudi drugi so šli po naši poti in sedaj že obstajat dva portala Franchising.hr in Fransiza.hr. Na univerzi Vern v Zagrebu imamo kolegij Franšizno poslovanje. Leta 2012 smo s podporo Ministrstva za podjetništvo in trgovino imeli projekt nepovratnih sredstev za nakup franšize. CEPOR, Center za politiko razvoja malih in srednjih podjetij in podjetništva se ravno tako ukvarja z razvojem franšizinga. Center za podjetništvo iz Osijeka, se ukvarja z izobraževanjem na področju franšizinga in je hkrati tudi lastnik portala fransiza.hr. Hravaška banka za obnovo in razvoj financira franšizing, izšlo je kar nekaj publikacij o franšiznem poslovanju. Deset diplomskih del s področja franšizinag je bilo narejenih hkrati pa še eno magistrsko delo in en doktorat. Drugi doktorat s področja franšizinga se piše ravno zdaj. To je na kratko, kaj je naredila Hrvaška. Je veliko, vendar še vedno premalo.

Ali lahko katero od Evropskih asociacij postavite za zgled kateri d asociacij iz te regije?

Če govorimo o vzorih, bi lahko bili Anglija in Francija za vzor vsem. To so dobro organizirane asociacije, z dolgo tradicijo. Imajo podporo institucij v svojih državah in in pokrivajo vse – od samoregulacije sektorja, edukacije, (z izdajo diplom) lobiranja, do velikih in pomembnih franšiznih sejmov. Obe bi bili lahko za vzor.

Kaj menite vi o vse bolj pogostejših polemikah o zakonski ureditvi franšizinga? Trenutno je to aktualno na Nizozemskem, ampak na splošno, ali mislite da je treba to zakonsko urediti ali prepustiti samoregulaciji?

Zakona o franšiznem poslovanju ne potrebujemo, ker bi bil lahko ovira za urejanje medsebojnih odnosov med partnerji. Vendar je samoregulacija vsekakor potrebna. Evropski etični kodeks, ki ga morajo uporabljati vse članice EFF, je odličen in dovolj, če ga udeleženci seveda upoštevajo. Kar trenutno poskušamo pri nas je, da bi vse franšize registrirali in bi bila registracija obvezna. To bi bilo odlično orodje za lobiranje in sredstvo za spremljanje razvoja franšiznega sektorja.  Da bi bila registracija obvezna, pa mora seveda obstajati politična volja. Za razvoj franšiznega sistema so pomembni nekateri predpisi, ki veljajo tudi na Hrvaškem in drugod, to so predvsem Zakon o zaščiti intelektualne lastnine in Zakon o zaščiti konkurence. Zelo redke so tiste države, ki imajo Zakon o franšiznem poslovanju. Tudi nam ni potrebno hiteti.

Kaj bi bilo še potrebno narediti, da bi bilo franšizni poslovanje bolj zanimivo? Recimo država, združenje in ostali akterji?

Potrebno je sprejeti nacionalni program ali strategijo za razvoj franšiznega sektorja, ki bi vključeval: Nepovratno finančno podporo, ki bi olajševala nakup franšize, vzpodbudo za kreiranje franšiznih sistemov pri uspešnih podjetjih, formiranje registra franšiz, da bi lahko spremljali razvoj sektorja in vsekakor v sistem izobraževanja vnesti franšizing.

Vsekakor sta pomembna tudi projekta Mednarodni sejem franšiz in Mednarodni franšizni forum, ki bosta kot sem že omenila, letos 11. In 12. Novembra v Zagrebu.

Potrebujemo nacionalni program za franšizing

Do sedaj ni komentarjev na članek. Naj bo tvoj prvi.

Forum 4 tem, 4 komentarji

želite več?

newsletter Franchising.si

If you see this, leave this form field blank