Unija za vse

V Sloveniji in drugih državah v regiji je veliko dobrih računovodij, ki vodijo tudi lastne računovodske servise. To pa ne pomeni, da imajo kot strokovnjaki za računovodstvo in davke tudi potrebna znanja na področju IT-sistemov, vodenja zaposlenih, trženja ali prodaje. Z našo franšizo jim lahko zagotovimo celovito podporo na vseh teh področjih poslovanja ter hkrati ponudimo strokovno podporo in izobraževanje računovodij. S tem jim lahko ne le olajšamo in omogočimo prihodnjo nenehno rast, temveč tudi zagotovimo možnost, da se še bolj osredotočijo na svoje stranke in opravljanje svoje dejavnosti.

Unija je edino računovodsko podjetje v regiji, ki je svoje poslovanje uspešno razširilo tudi zunaj matičnega trga. Poleg podjetja v Sloveniji ima Unija poslovalnice še v štirih državah – na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Avstriji. Na podlagi dolgoletnih izkušenj z različnih trgov v Uniji trenutno razmišljajo o dodatni širitvi poslovanja – zlasti v Sloveniji, nato pa tudi v regiji. Kot najboljša rešitev se je pokazalo dajanje franšize.

Unija je prvo franšizno poslovalnico odprla v Kopru, ki naj bi, kot je bilo predvideno, preizkusila in potrdila rešitve, ki bodo postale podlaga za nadaljnji razvoj franšize. O tem, ali se bodo računovodske agencije z Unijino franšizo pojavile tudi v drugih državah in kdaj, smo se pogovarjali z Miranom Pikovnikom, predsednikom uprave družbe Unija.

Razložite nam najprej, kako je prišlo do tega, da je Unija začela poslovati tudi zunaj Slovenije?

Svojim strankam smo želeli ponuditi celovito storitev, da bi bili zanje t. i. one-stop shop. Pravzaprav smo v Uniji želeli strankam zagotoviti vse računovodske storitve na enem mestu. Tako smo poleg razvoja novih storitev prišli tudi do točke, ko je bilo treba strankam zagotoviti računovodske storitve tudi zunaj Slovenije. Po analizi trgov smo se odločili, da bomo prvo podjetje odprli v Beogradu, saj je tam največ slovenskih podjetij, ki poslujejo zunaj Slovenije. Na podlagi odličnih rezultatov smo nadaljevali širitev na Hrvaško, v BiH in Avstrijo. Zgodba pa še ni končana, saj smo prepričani, da lahko naše edinstvene rešitve najdejo svoje mesto tudi v drugih srednje in vzhodnoevropskih državah ter širše.

V kateri fazi poslovanja ste začeli razmišljati o franšizingu?

Po odprtju naših podjetij v Srbiji, na Hrvaškem, v BiH in Avstriji smo ob nenehni rasti poslovanja v Sloveniji dosegli novo stopnjo v svojem razvoju. Ugotovili smo, da smo sčasoma izčrpali svoje proste vire – tako glede ljudi kot financ. Kljub temu smo bili prepričani, da imamo odličen model zagotavljanja storitev – s sodobno IT-podporo, ki omogoča brezpapirno računovodstvo, modelom kompetenc za računovodje, trženjskim programom in sistemom za prodajo storitev. V tem trenutku je bil edini logičen korak odprtje franšize. Ugotovili smo, da se lahko s franšizo veliko hitreje razvijamo.

Prva franšiza v Sloveniji deluje že skoraj eno leto. Kakšne so trenutne izkušnje in ali je Unija pripravljena ponuditi franšizo tudi drugim kandidatom v Sloveniji in nato tudi v drugih državah, v katerih posluje?

Glede na to, da je prva franšiza kot preizkusna enota razkrila manjše pomanjkljivosti, ki smo jih že med letom uspešno odpravili, menim, da smo ustvarili zares odličen franšizni sistem. V Sloveniji že nekaj mesecev posluje tudi naša druga franšiza, kmalu pa bomo sklenili pogodbo o odprtju tretje franšizne enote. V bližnji prihodnosti oziroma že naslednje leto načrtujemo tudi odprtje prve franšizne enote zunaj Slovenije.

Katere so največje prednosti, ki jih Unija prinaša tistim, ki se odločijo za vstop v franšizni sistem?

V Sloveniji in drugih državah v regiji je veliko dobrih računovodij, ki vodijo tudi lastne računovodske servise. To pa ne pomeni, da imajo kot strokovnjaki za računovodstvo in davke tudi potrebna znanja na področju IT-sistemov, vodenja zaposlenih, trženja ali prodaje. Še večje težave jim povzroča tudi nezmožnost razvijanja novih storitev ali spremljanja razvoja IT. Gre za tisti del poslovanja, o katerem večina računovodskih servisov nima niti dovolj znanja niti časa zanj. Zato ti servisi ne glede na odličnost in strokovnost na področju računovodstva vedno ostajajo znotraj okvira petih, največ 10 zaposlenih. S svojo franšizo jim lahko zagotovimo celovito podporo na vseh teh problematičnih področjih poslovanja ter hkrati ponudimo strokovno podporo in izobraževanje računovodij. S tem jim lahko ne le olajšamo in omogočimo prihodnjo nenehno rast, temveč tudi, kar je morda najpomembnejše, zagotovimo možnost, da se še bolj osredotočijo na svoje stranke in opravljanje svoje dejavnosti.

Koliko med drugim na poslovanje vpliva dejstvo, da so nekatere države, v katerih delujete, del EU, druge pa niso? Kolikšne so razlike in ali bodo te razlike med trgi zahtevale tudi prilagoditev franšiznega paketa?

Menim, da so največje razlike vidne v postopkih davčne uprave in sodišč. Države zunaj Evropske unije lahko še vedno same predpisujejo zakone, medtem ko morajo države članice Evropske unije v celoti upoštevati njene predpise. V Sloveniji je denimo veliko manj težav z davčno upravo in odločitvami sodišč, odkar smo del Evropske unije, saj je zdaj nad našo davčno upravo in sodišči tudi mednarodno sodišče, na katerega nobena stran ne more vplivati, kar se je sicer dogajalo v preteklosti. Zdaj je tako za nas kot naše stranke poslovno okolje veliko boljše. To so torej osnovne razlike, glede vseh drugih stvari, kot so sistem dela, izobraževanje zaposlenih, storitve, IT-podpora ali trženje, pa ne vidimo bistvenih razlik med državami, ki so zunaj Evropske unije ali del nje, tako da franšiznega paketa ne bo treba spreminjati ali prilagajati.